Hialuronska kislina je eden od čudežev narave, ki se vse bolj pojavlja tudi v kozmetičnem svetu. Hialuronska kislina ali HK je namreč zelo pomembna za uspešno delovanje našega telesa, saj opravlja različne podporne vloge. Sodi med glukozaminoglikane, kopiči pa se predvsem v koži, kjer se nahaja kar 50 % skupne zaloge, preostala količina pa v stenah žil, popkovnici, nekaj pa tudi v sklepih v obliki sklepne maže, steklovini in hrustančevini. HK v hrustančevini skrbi za odpornost in prožnost, zaradi česar se jo uporablja tudi za zdravljenje osteoartroze, v okviru sklepov pa skrbi za neboleče delovanje, saj preprečuje trenje.
Daleč najpomembnejšo vlogo pa ima HK v koži, kjer primarno skrbi za celjenje poškodovanega tkiva. Ob izpostavljenosti UVB sončnim žarkom se naša koža namreč vname, kar mi čutimo kot sončne opekline, naše kožne celice pa opustijo proizvodnjo hialuronske kisline in se začnejo hitreje razkrajati. HK skrbi tudi za elastičnost kože, saj je bogata z elastomeri, elastično kožo pa povezujemo z maldostnim videzom. Zlasti je osupljiva njena zmožnost zadrževanja vode, saj lahko ena sama enota hialuronske kisline zadrži neverjetnih 1000 enot vode, kar je neverjetno.
In ker je koža najbolj dragocen, a tudi največji organ v našem telesu, saj fizično preprečuje vdor neželenih organizmov, ki povzročajo bolezni, je ključnega pomena, da skrbimo za njeno zdravje, k čemur vsekakor pripomore tudi hialuronska kislina. Če kože ne zacelimo dovolj učinkovito in dovolj hitro, lahko hitro pride nastanka vnetij ali celo brazgotin, naša koža pa tako izgleda še starejša in bolj obrabljena. HK v koži privablja zdrave celice, ki pospešijo celjenje in preprečujejo nastanek neželenih strij.
Z leti pa žal začne naša zmožnost proizvodnje HK znazno upadati, zato se za ohranjanje mladostnega videza priporoča zunanji vnos v obliki prehranskih dodatkov, krem ali celo samo hrane.
Z vidika hrane je HK največ v ostrigah in drugih školjkah, živalskih jetrih, jajcah, soji, rjavem rižu, bučnih semenih in kvasu. Absorpcijo in naravo nastajanje hialuronske kisline pa dodatno pospešuje uživanje magnezija, ki ga vsebujejo naslednja živila: zelje, cvetača, korenček, fižol, brokoli in različno sadje. V sadju ga je največ v bananah, jabolkah, pomarančah, ananasu, jagodah, breskvah in papajah. Magnezij pa vsebujejo tudi oreščki, kot so mandlji oz. arašidi.
Če pa želite hialuronsko kislino vnesti drugače, imate na voljo prehranska dopolnila in kreme. Vnos v obliki kreme ali ppolnila ni tako učinkovit, saj so molekule kisline pogosto prevelike, da bi se lahko absorbirale skozi kožo, zato so izgube velike, kreme in polnila pa neučinkoviti.
Prehranska dopolnila so znatno bolj učinkovita, zato jih tudi strokovnjaki bolj priporočajo.